Direktiva za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (v nadaljevanju ERP direktiva), je ključni del načrta Evropske unije o spodbudi potrošnikov k uporabi energijsko učinkovitejših izdelkov.
Strategija ima dva dela. Prvi del je spodbuda proizvajalcem za izdelavo izdelkov s čim boljšimi energetskimi izkoristki in doseganje minimalnih zahtev vse bolj strogih standardov. Drugi del pa je označevanje izdelkov z energijskimi nalepkami, ki na enostaven in hiter način kupcu pojasnijo, kako energijsko učinkovit produkt kupuje.
ERP direktiva v navezavi z ogrevalno opremo je prešla v uporabo 26. septembra 2015. Od tega datuma naprej je v EU prepovedana proizvodnja in prodaja produktov, ki ne dosegajo minimalnih zahtev. Opozoriti je treba, da se izdelki iz zaloge še vedno lahko prodajo, če so bili proizvedeni pred tem datumom, pa čeprav ne dosegajo minimalnih zahtev.
ERP direktiva je celovita zakonodaja, ki bo sčasoma pokrila vsak izdelek, ki uporablja, proizvaja, prenaša ali meri energijo – ne glede na njen izvor (elektrika, plin, nafta). Končni cilj je zmanjšanje porabe energije v celotni EU.
Poleg glavnega cilja o zmanjšanju porabe energije, pa je cilj ERP direktive tudi omogočiti kupcem neposredno primerjavo med različnimi tehnologijami, ki se po delovanju precej razlikujejo, služijo pa enakemu namenu. Še posebej to velja za ogrevalno tehniko.
Ogrevalne naprave in grelniki vode
Ogrevalne naprave in grelniki vode igrajo vidno vlogo pri doseganju cilja o zmanjšanju porabe energije v Evropski uniji za gospodinjstva in industrijo. Podatki kažejo, da bi lahko energetsko učinkovite ogrevalne naprave in grelniki vode evropskim potrošnikom do leta 2020 prihranile 30 milijard evrov. Na splošno se ocenjuje, da bi lahko energetsko učinkovite ogrevalne naprave in grelniki vode prihranili 528 TWh električne energije. S tem pa bi se v EU izognili izpustu 110 milijonov ton CO2 v ozračje letno.
Za ta sektor obstajajo 4 glavne uredbe, ki se jih projektanti, monterji in končni uporabniki morajo zavedati:
Uredba 811 in 812/2013 v zvezi z energijskimi nalepkami:
- ogrevalnih naprav,
- kombiniranih grelnikov (ogrevanje prostora in sanitarne vode),
- kompletov ogrevalnih naprav, regulacij temperature in solarnih naprav,
- kompletov kombiniranih grelnikov, regulacij temperature in solarnih naprav.
Uredba 813 in 814/2013 v zvezi z okoljsko primerno zasnovo izdelkov (Ecodesign):
- ogrevalnih naprav,
- kombiniranih grelnikov,
- grelnikov vode,
- zalogovnikov vroče vode (bojlerjev).
Direktiva za okoljsko primerno zasnovo izdelkov in direktiva o energijskih nalepkah se malenkostno razlikujeta. Direktiva za okoljsko primerno zasnovo izdelkov velja za proizvode z nazivno močjo do 400 kW, medtem, ko direktiva o energijskih nalepkah velja za proizvode z nazivno močjo do 70 kW.
Tehnologije, ki jih zajemata obe direktivi:
- kotli za ogrevanje,
- kombinirani kotli za ogrevanje in ogrevanje sanitarne vode,
- električni grelniki – električne peči,
- kombinirani električni grelniki,
- kogeneracijski grelniki prostorov,
- toplotne črpalke za ogrevanje prostorov,
- toplotna črpalka,
- kombinirana toplotna črpalka za ogrevanje sanitarne vode in ogrevanje prostorov.
Predpisi za okoljsko primerno zasnovo ogrevalnih naprav in grelnikov vode
Pri odločanju, kako urediti zasnovo izdelkov, se je EU osredotočila na proizvajalce ogrevalnih naprav in grelnikov vode. Glavni del porabe energije pri ogrevalnih napravah predstavlja njihova uporaba, zato se direktive osredotočajo na njihovo delovanje in izkoristke.
Nekatere ogrevalne naprave se morajo držati standardov o izpustih v ozračje zaradi zgorevanja energenta. Toplotne črpalke pa morajo zadostovati minimalnim standardom zvočnih emisij. Te razlike se odražajo na malenkost spremenjenih energijskih nalepkah za vsako vrsto izdelkov.
Za toplotne črpalke je najbolj pomemben vidik za okoljsko zasnovo ogrevalne naprave prav njihov izkoristek in z njim povezano sezonsko grelno število. Sezonsko grelno število za ogrevanje prostora (SSHEE – Seasonal space heating energy efficiency) je v ERP direktivi opredeljeno kot razmerje med zahtevano potrebo po ogrevanju glede na podnebje in porabo energije za doseganje teh potreb s strani toplotne črpalke, izraženo v %.
Določitev sezonskega grelnega števila za glavni indikator energetske učinkovitosti je zelo pomemben faktor, saj so proizvajalci v preteklosti ponujali grelna števila v eni sami obratovalni točki. To je lahko pripeljalo do pretiravanja v podatkih o učinkovitosti izdelka in zagotovo ni dalo jasnega podatka, kako se bo toplotna črpalka obnesla takrat, ko bo dejansko vgrajena.
Predpisi o energijskih nalepkah ogrevalnih naprav in ogrevalnih sistemov
Zraven minimalnih standardov, ki jih morajo doseči proizvajalci, so tu še energijske nalepke. Te so zelo pomemben člen v ERP direktivi, saj kupcem omogočajo jasen vpogled v energetsko učinkovitost izdelka in jim omogočajo jasno in enostavno primerjavo med izdelki.
Za grelnike prostorov so v veljavi energijski razredi od G (najnižji) do A++ (najvišji). Sčasoma bodo dodani novi energijski razredi (razloženo v nadaljevanju vodiča). Končni cilj energijskega označevanja izdelkov je, da bodo sčasoma izdelki z najnižjimi razredi postali zastareli in se jih bo izločilo iz prodaje in uporabe.
Nalepke toplotnih črpalk bodo prav tako prikazovale zemljevid Evrope in jo ločevale na 3 temperaturne cone glede na podnebje. To je pomembno, saj se lahko izkoristek toplotne črpalke razlikuje med posameznimi podnebji (tip toplotne črpalke zrak/voda).
Zraven energijske nalepke toplotne črpalke mora vsak proizvod imeti tehnični list, ki je prosto dostopen in zajema bolj podrobne podatke o ogrevalni napravi in njeni učinkovitosti.
Trgovci enako nosijo del odgovornosti v direktivi o energijskem označevanju izdelkov. Grelniki morajo biti označeni s pravilno energijsko nalepko. V vseh katalogih in oglasih pa morajo biti izdelki označeni s pravilnim energijskim razredom (A++ do G).
Energijske nalepke – jasna primerjava tehnologij
Glavni cilj energijske nalepke je spodbuda kupcev k izbiri energetsko najbolj varčnih proizvodov. Direktiva prinaša ogromen uspeh, saj kupci preprosto nočejo kupiti izdelkov z nizko oceno. Spodnja tabela prikazuje primerjavo ogrevalnih tehnologij glede na njihove energetske izkoristke:
Energijske nalepke ogrevalnih sistemov – kompletov
Ogrevalni sistemi so v veliko primerih sestavljeni iz več kot enega proizvoda. Ogrevalni sistem je, na primer, lahko sestavljen iz kombiniranega grelnika, regulacije temperature in/ali solarnega sistema.
V primerih ogrevalnih sistemov – kompletov z dodatno regulacijo temperature in/ali solarnega sistema, bo končnemu uporabniku dolgoročno zagotovljena boljša učinkovitost sistema. Energijska nalepka to končnim uporabnikom tudi jasno prikazuje.
Različni deli sistema (grelnik + regulacija) niso nujno od enega proizvajalca, morajo pa biti označeni z energijsko nalepko za sistem.
Včasih monter doda dodatno opremo za izboljšanje delovanje sistema (npr. dodatno regulacijo sistema). V tem primeru ni treba izstaviti energijske nalepke za sistem, saj monter ne dobavlja »kompleta sistema«, kot je definirano v direktivi ERP.
Metode za izračun energetske učinkovitosti kompletov so zabeležene v ERP direktivah. Dosegljiva so tudi enostavna orodja za generiranje energijskih nalepk kompletov. Možen je tudi izračun energetske učinkovitosti paketov grelnikov vode in kombiniranih grelnikov, in sicer na spletni strani:
