Na prvi pogled ventilatorski konvektor spominja na radiator. Njegova prednost v primerjavi s klasičnim radiatorjem je precej višja učinkovitost, saj z nižjo temperaturo vtoka doseže enak ali večji grelni učinek. Dodatna prednost, ki je radiator ne nudi, je ohlajevanje prostora, njegovo delovanje pa je skoraj neslišno.
Ventilatorski konvektor je še posebej primeren za doseganje želene temperature v prostorih tudi v povezavi s toplotno črpalko. Med ogrevanjem se zagotavlja učinkovito in s tem tudi stroškovno varčno obratovanje toplotne črpalke, saj znižanje temperature dovodne ogrevalne vode za 1° C pri toplotni črpalki zniža stroške ogrevanja za približno 2.5 %. Izboljšanje moči ogrevanja v primerjavi z radiatorji, pa se doseže z aktivnim gibanjem zraka.
Primerno ob sanaciji
Ob sanaciji objekta je prenove pogosto deležen tudi ogrevalni sistem. Olje, plin in lesno biomaso v zadnjih letih vse pogosteje zamenjujejo toplotne črpalke, ki so stroškovno prijaznejše, učinkovitejše, predvsem pa prijaznejše uporabniku. V kolikor imamo radiatorje, potem je potrebna višja temperatura ogrevalne vode, kar pa ne gre z roko v roki nižjim stroškom. In ker pri sanaciji, vgradnja površinskega ogrevalnega sistema, kot je recimo talno ogrevanje, ni vedno možna, je rešitev v ventilatorskem konvetorju. Le-ta optimalno porazdeli segreti zrak po prostoru, ob tem pa poskrbi za prijetno temperaturo prostora.
Na tak način je mogoče temperaturo ogrevalne vode v primerjavi z običajnimi radiatorji občutno znižati, s tem pa se znižajo tudi stroški. Ventilatorski konvektor je mogoče montirati tudi na strop.
Ventilatorski konvektorji so na voljo v različnih izvedbah. Lahko so skriti ali vidni v prostoru, v katerem so vgrajeni.
- Viden ventilatorski konvektor je lahko prostostoječ, stenski ali stropni. Običajno je zaščiten z masko in difuzorjem povratnega ter dovodnega zraka v prostoru.
- Skriti ventilatorski konvektor je običajno nameščen v t. i. dostopnem dvojnem stropu ali v servisnem hodniku. Odvodna rešetka in dovodni difuzor sta nameščena v stropu in postavljena tako, da je dostop do njiju enostaven. Nikakor pa ne smeta biti združena ali preblizu.
Kako deluje?
Topla ali hladna voda se ventilatorskemu konvektorju dovajata iz toplotne črpalke ali drugega vira ogrevanja oziroma hlajenja. Voda kroži preko registra in zraku odvzema oziroma dodaja toploto. Vsak konvektor lahko ima vgrajen lasten termostat kar pomeni, da ima vsak možnost reguliranja sobne temperature. Lahko pa je termostat oddaljen in je vgrajen na steno v istem prostoru. V sodobnih stavbah je vse skupaj lahko vodeno preko centralno nadzornega sistema. V prostor so dodana tipala, pred registrom konvektorja pa elektromagnetni ventili. Tako lahko nadziramo ter krmilimo temperaturo preko računalnika.
Ventilatorske konvektorje delimo na dva tipa, in sicer na dvocevni ter štiricevni konvektor. Dvocevni konvetor ima eno dovodno ter eno povratno cev, štiricevni pa dve dovodni ter dve povratni cevi. Tako imamo konvektor, ki nam omogoča ločeno ogrevanje ter hlajenje. Ti konvektorji so uporabni v stavbah, kjer je potrebno v določenem trenutku nek prostor segrevati in drugega hladiti (sploh v prehodnih obdobjih, na primer jeseni ali spomladi).
Odvisnost od temperatur hladilne vode in relativne vlažnosti prostora bo pri hlajenju hladilni register vstopni zrak razvlažil, stranski produkt tega pa je kondenz, ki ga moramo odvajati. Konvektor ima zato pod registrom banjico, ki visi v določeno stran, da lahko kondenz odteka. Najenostavnejši način za odtekanje kondenza iz več enot izvedemo tako, da odtoke povežemo v “mrežo”, kondenz pa prosto odteka. V primeru, da odtoka ne moremo priključiti direktno na konvektor, uporabimo črpalko, ki kondenz črpa v najbližji odtok.
