Svetovna proizvodnja energije se je v skozi zgodovino drastično spreminjala – tako glede vira, kot tudi količine. Za lažje razumevanje smo analizirali zelo dolgo obdobje, med leti 1800 in 2015. In če začnemo kar na začetku. Leta 1800 je bilo večino energije proizvedene s pomočjo biomase (kurjenje lesa). V tistem obdobju se je uporabljalo zelo malo premoga, zgolj nekje 2 %. Ob koncu 18. stoletja je bila zabeležena redna uporaba nafte, samo nekoliko kasneje pa sta pomemben vir proizvodnje energije postala tudi zemeljski plin in hidroelektrarna. Do začetka 19. stoletja se je izredno povečala uporaba premoga, ta je kmalu začel predstavljati kar polovico pridobljene svetovne energije. Za drugo polovico pa so poskrbeli nafta, plin, hidroelektrarne … Obnovljive vire energije, kot jih poznamo danes, smo začeli uporabljati šele v letih med 1980 in 1990.
Čeprav imajo nekateri občutek, da obnovljivi viri energije predstavljajo velik delež svetovne proizvodnje energije, se žal motijo. Tudi, če k njim dodamo hitroelektrarne, je te zgolj za okrog 10 %. Če želimo torej živeti v svetu, kjer nad fosilnimi gorivi prevladujejo obnovljivi viri, bo za to potrebnega še precej dela.
Izbira vrste goriva vpliva na kakovost našega življenja
Dejstvo je, da je jedrske odpadke težko varno odstraniti, medtem ko so fosilna goriva tesno povezana z onesnaževanjem zraka in podnebnimi spremembami. Pri zgorevanju fosilnih goriv se v ozračje sproščajo onesnaževaci zraka in toplogredni plini. Škodljive vplive na kakovost zraka in podnebne spremembe ima tudi zgorevanje biomase. Čeprav je teh onesnaževalcev v zadnjih letih manj, je njihova raven še vedno toliko visoka, da predstavljajo tveganje za naše zdravje. Več o tem lahko preberete tudi v članku delci PM10.
Potrošnja energije – svet in Slovenija
Potrošnja energije se po svetu povečuje iz leta v leto. Kot zanimivost – v letu 2015 je svet porabil 146.000 TWh primarne energije, kar je kar 25-krat več kot leta 1800! Trenutno med največje porabnike le-te spadajo naslednje države: Kitajska Indija, Indonezija, Avstralija idr. Te porabijo približno 40 % vse proizvedene energije, preostali delež pa se deli na Severno Ameriko, Evropo, Afriko, Latinsko Ameriko … S tem naraščanjem seveda narašča tudi poraba energije na prebivalca. Od leta 1970 pa do leta 2014 se je na posameznika povečala za kar 45 %. Je pa potrebno vedeti, da se ta številka zelo razlikuje od države do države. Na Kitajskem recimo, je poraba na prebivalca v obdobju med leti 2000 in 2014 zrastla za skoraj 250 %, v Indiji za približno 50 % in v Braziliji za 40 %.
Se pa količina porabljene energije povečuje tudi v Sloveniji. Leta 2018 smo je porabili za približno 0,6 % več kot leto prej. Kar 21 % vse porabljene energije je bilo namenjene rabi v gospodinjstvu. Domača proizvodnja energije je znašala okrog 52 % vse porabljene energije, kar je približno 148.000 TJ. Največji delež proizvodnje predstavlja jedrska energija (42 %), sledijo obnovljivi viri energije (32 %) in premog (25 %). Ostali viri so jo proizvedli manj kot 0,5 %.
Evropa
Evropske države zaradi večje energetske učinkovitosti porabijo manj energije kot pred desetimi leti. Evropa je poleg tega postala manj odvisna od fosilnih goriv – v obdobju med leti 2005 in 2015 se je delež obnovljivih virov energije v porabi EU skoraj podvojil, in sicer z 9 % na skoraj 17 %. Kljub tem podatkom pa se največji delež energije še vedno pridobi iz fosilnih goriv (v letu 2016 kar 72 %). Sicer pa je vzpodbuden podatek, da se je poraba obnovljivih virov energije v vseh državah članicah od leta 2005 povečala. Švedska je najuspešnejša, saj je leta 2015 delež obnovljivih virov v njeni bruto končni porabi energije znašal 53,9 %. Na drugem mestu je Finska (39,3 %), sledijo pa ji Latvija, Avstrija in Danska. Več kot 10 držav članic je že doseglo ali izboljšalo svoj cilj za leto 2020.
Portugalsko združenje za obnovljivo energijo je maja 2016 oznanilo, da je Portugalska štiri dni zapored – 107 ur, svoje potrebe po električni energiji v celoti zadovoljevala iz obnovljivih virov. Tovrstni dosežki v EU postajajo nekaj običajnega. Danska lahko ob nekaterih dneh pokrije več kot 100 % svojih potreb po električni energiji z vetrno energijo, pri čemer ima dovolj presežne energije, da z njo oskrbuje tudi dele Nemčije in Švedske.
Kot rečeno, svet iz leta v leto porabi več energije za svoje delovanje. Verjamemo, da bo takšen trend “vztrajal” še nekaj časa, saj se število prebivalcev povečuje, naše zahteve pa so vse večje. Edina rešitev je, da se delež alternativnih virov energije za proizvodnjo energije poveča, ob tem pa se zmanjša odvisnost od fosilnih in drugih škodljivih goriv.
