Podnebne spremembe ogrožajo življenja več kot milijarde ljudi, grozijo z izumrtjem rastlinskih in živalskih vrst ter povzročajo veliko ekonomsko škodo (do leta 2050 napovedujejo za približno 7.000 milijard evrov škode). Predvideno je, da se bo globalna povprečna temperatura do konca stoletja povišala za kar 4 °C (glede na obdobje 1986-2005). Ta podatek je precej zaskrbljujoč gledano globalno, kot tudi lokalno, kajti Slovenija se zaradi svoji geografskih značilnosti segreva kar dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Prav tako je tudi ogljični odtis na prebivalca višji od povprečja v EU.
Povsem drugačna zgodba pa prihaja z Danske, kjer so v letu 2019 dosegli nov rekord pri izrabi vetrne energije. Skoraj polovico (kar 47 %) proizvedene električne energije so pridobili s pomočjo vetrnic. S tem so naredili izredno pomemben korak k izpolnitvi podnebnih ciljev, in sicer da do leta 2030 zmanjšajo izpuste toplogrednih plinov za 70 % v primerjavi s prejšnjim desetletjem. Pri dobrem izkoriščanju vetrne energije sledi Danski tudi Irska, in sicer s približno 28 % proizvedene energije. Če temu dodamo še električni avtomobil ali električno kolo, sklenemo lastni trajnostno energetski krog in tako stopimo v korak za naravo, glede na to, da smo za korak z njo že skoraj prepozni.
Potrebne bodo spremembe v glavah
Na žalost se še vedno ne zavedamo, da lahko prav vsak posameznik prispeva k spremembam in izboljšanju. Začnemo lahko že z majhnimi koraki, kot je recimo izbira okolju prijaznejšega ogrevalnega sistema ali odločitev, da bomo za svojo električno energijo poskrbeli sami. Njena poraba namreč iz leta v leto narašča, kljub temu pa smo je v letu 2018 recimo, je z obnovljivimi viri energije pridelali zgolj 1/3. Z odločitvijo, da bomo svoj dom ogrevali s toplotno črpalko, električno energijo za potrebe svojega gospodinjstva pa pridelali s pomočjo sončne elektrarne na svoji strehi, ne bomo samo pripomogli k bolj zdravemu okolju, temveč nekaj dobrega naredili tudi za družinski proračun.
Veseli nas, da trend, ki ga zaznavamo zadnjih nekaj let kaže na to, da se ljudje vedno bolj zavedamo teh dejstev. Namreč, v letu 2018 je v 21 evropskih državah bilo nameščenih rekordnih 1.258.276 toplotnih črpalk. To je kar 12.5 % več kot leto prej, ko je prvič v zgodovini bil presežen še en rekord – milijon enot. Pri tem je zanimivo, da vodilni trgi, glede na prodajo, ostajajo približno enaki – Francija (275.114 enot), Italija (200.433 enot) in Španija (119.928 enot). Samo v teh treh državah je bilo lani prodanih več kot polovico vseh prodanih toplotnih črpalk. Skoraj 1.3 milijona prodanih oziroma nameščenih toplotnih črpalk v letu 2018 je skupno proizvedlo 12.9 milijard kWh obnovljive energije. Vse toplotne črpalke skupaj (skoraj 13 milijonov), pa prispevajo kar 128.5 milijard kWh zelene energije. Prav tako so toplotne črpalke, nameščene v letu 2018, skupno zmanjšale povpraševanje po končni energiji za 16.6 milijard kWh, po primarni energiji pa za 7.2 milijard kWh. S tem smo prihranili 3.3 milijonov ton emisij CO2. Kot je iz številk razvidno, je prispevek toplotnih črpalk k podnebnim in energetskim ciljem EU nesporen.
Dobro pa trgu toplotnih črpalk kaže tudi v Sloveniji, kjer raste že peto leto zapored. V letu 2019 je zrastel za več kot 30 %. Podobno zgodbo piše tudi trg sončnih elektrarn, kjer je zanimanje trenutno na vrhuncu. Samo v preteklem letu se je zanje odločilo 2-krat več občanov, kot leta 2018. S strani Eko sklada je bilo odobrenih 2.059 naložb vrednosti 3.80 milijona evrov. Za primerjavo – v letu 2018 je bilo 40 % manj odobrenih naložb. Kupci vedno bolj prepoznavajo prednosti obeh sistemov, zato lahko letos ponovno pričakujemo povečano zanimanje za toplotne črpalke in sončne elektrarne.
Prihodnost zagotovo leži v trajnostnih rešitvah energetske oskrbe, ki poleg ogrevalne toplotne črpalke in sončne elektrarne za pridobivanje lastne električne energije, vključuje tudi trajnostno mobilnost, z lastno polnilnico in električnim avtomobilom. Kako daleč pa ste vi s samooskrbo?
Stopite v kontakt z nami in stopili bomo skupaj v boljšo prihodnost!