Zaradi radona letno v Sloveniji, kjer imamo 2,1 milijona prebivalcev, umre med 90 in 180 ljudi. Za primerjavo – v prometnih nesrečah jih umre med 90 in 150, za pljučnim rakom pa okrog 1.300 (od tega je približno 9 % pljučnih rakavih obolenj povezanih z radonom). Zaskrbljujoče? Precej.
O radonu običajno govorimo v hladnejših mesecih, ko več časa preživimo v notranjih prostorih in jih tudi manj pogosteje zračimo. Posledično je zrak v zaprtih prostorih, še posebej v zimskem času, tudi pet do šestkrat bolj onesnažen.
Radon je radioaktiven žlahtni plin brez vonja, barve in okusa, zaradi česar je še toliko bolj nevaren, saj ga sploh ne zaznamo. Sam radon, kot tudi njegov razpad, ni nevaren zdravju, kar pa ne velja za njegove razpadne produkte in sevanja. Ob razpadu radona namreč nastajajo zelo majhni delci težkih kovin (polonij, svinec in bizmut), ki nato preko dihanja preidejo v pljuča, kjer se odložijo na občutljivem tkivu. Radon, ki nastane z radioaktivnim razpadom urana v zemeljski skorji, se koncentrira v poroznih kamninah in nato skozi te kamnine prehaja na površino. Na prostem se hitro dvigne v višje sloje atmosfere v zaprtih prostorih pa se počasi nabira in ob nezadostnem prezračevanju, doseže zelo visok oziroma nevarni nivo koncentracije.
Glede na njegov vpliv na zdravje, o njem vsekakor govorimo premalo. Od leta 1988 je s strani mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) uvrščen med rakotvorne snovi. Ocenjuje se, da je vsak deseti rak na pljučih posledica radona oziroma njegovih razpadnih produktov. Tveganje pri kadilcih, ki so hkrati izpostavljeni radonu, je kar 25 krat večje. Njegove negativne učinke je zato treba vzeti resno in pravočasno ukrepati.
Kdo je najbolj izpostavljen?
Načeloma ne obstaja formula, ki bi povedala, kje so količine radona previsoke. Pojavi se lahko kjerkoli, res pa je, da je v Sloveniji njegova največja koncentracija na Krasu, Notranjskem in Kočevskem, kar kažejo karte, ki so nastale po meritvah v zadnjih dveh desetletjih. To so območja s kamninami, ki so zelo razpokane, zato radon po razpokah prihaja na površje iz najglobljih delov zemeljske skorje. Nižje koncentracije tega plina pa so zaznane v severovzhodni Sloveniji, v alpskem območju in v tistih dolinah, ki jih prekriva zaporna plast zemlje.
Karta potenciala koncentracije radona v tleh
Dopustno letno koncentracijo tega rakotvornega plina tako presegamo v skoraj tretjini Slovenije! Zaradi visoke izpostavljenosti so v najbolj izpostavljenih krajih v okviru Zavoda za varstvo pri delu na voljo brezplačne meritve – v skupno 51 občinah. Meritve se večinoma izvajajo v zimskih mesecih, v vsakem primeru pa premalokrat in ne dovolj pogosto.
Nedavne ugotovitve o bivalnem okolju kažejo, da se tveganje za nastanek pljučnega raka zaradi dolgotrajne izpostavljenost radonu v zaprtih prostorih statistično bistveno poveča na ravni 100 Bq/m3. Zelo velika problematika so povečane koncentracije radona v naših šolah v vrtcih. Mejna vrednost radona 400 Bq/m3, ki pri nas velja v šolah, vrtcih in domovih je bila v raziskavah pred leti presežena v kar 123 objektih, in sicer v 46 vrtcih in 77 šolah. V več kot 70 % zgradb šol in vrtcev sta za povečano koncentracijo radona odločujoča geološka sestava in struktura tal, na drugem mestu pa je kakovost gradnje.
Kako radon vstopi v naš dom?
EPA (ameriška Agencija za varstvo okolja) navaja tipične točke, skozi katere radon vstopa v notranjost hiš. To so:
- Razpoke v temeljni plošči
- Izpostavljene naravne zemljine ali skale
- Jaški, zbiralniki, talni odtoki
- Porozni zidaki vkopanih sten
- Vodovodne cevi
Ja, radon najdemo tudi v pitni vodi, kar pomeni, da smo mu izpostavljeni tudi med prhanjem ali pitjem vode iz pipe. V primeru, da se napajamo iz površinskih voda to načeloma ni težava. Večje možnosti za vsebnost radona so namreč v podtalnici.
Rešitev? Vgradnja prezračevalnega sistema
Radon pride v naš dom, pisarno ali kateri koli drugi prostor preko pronicanja iz tal, skal, gradbenih materialov z višjo vrednostjo radija (elektrofiltrski pepel), in sicer skozi mikro razpoke v stenah, tleh, … Pri zaznani preveliki koncentraciji si lahko pomagamo z rednim prezračevanjem prostorov. Vendar pa je to v zimskih mesecih, ko so temperature krepko pod ničlo in ko so koncentracije tudi najvišje, popolnoma nesmiselno (predvsem iz energetskega vidika). Edina prava rešitev se tako skriva v prezračevalnem sistemu. Trije razlogi, zaradi katerih je priporočljivo, da vgradite prezračevanje z rekuperacijo:
- Stalen dovod svežega zraka, zaradi česar boste imeli občutek, kot da ste vedno v prezračenem prostoru.
- Ohranjanje toplotne energije z zanemarljivo porabo energije.
- Bistveno izboljšanje kakovosti bivanja, saj ves čas dihate svež zrak.
Kako deluje prezračevanje z rekuperacijo?
Prezračevanje z rekuperacijo toplote se lahko vgradi samostojno ali v kombinaciji s sistemom klimatizacije. Princip delovanja je takšen, da se v zimskem času toplotna energija izhodnega zraka prenese na sveži vhodni zrak, medtem ko se v poletnem času topel vhodni zrak delno ohladi z izhodnim hladnim zrakom, večinoma v kombinaciji s klimatizacijo prostorov. Sveži zunanji zrak se v napravi filtrira ali ogreva le z rekuperacijo toplote odpadnega zraka ali dodatno ogreva in hladi s pomočjo klimatske naprave. Ob tem naprava poskrbi tudi za izmenjavo vlage ter za čiščenje vhodnega zraka.
