Vse več posameznikov in podjetij proizvaja elektriko s pomočjo sonca. Takšno stanje je povsod po svetu, ne samo v Sloveniji. Trenutni trend gre namreč povsem v smeri obnovljivih virov – sončne elektrarne, toplotne črpalke in kombinacija obojega.
V zadnjih letih je v državah v razvoju mogoče zaznati visoko rast proizvodnje električne energije s pomočjo sončne. Države, kot so Kitajska, Indija, Savdska Arabija in nekatere druge, gradijo velikanske parke z več deset tisočimi premičnimi paneli. Za vas smo poiskali informacije o najbolj zanimivih, največjih in najmočnejših sončnih elektrarnah na svetu.
Največja, najmočnejša … sami superlativi
Trenutno največja sončna elektrarna na svetu stoji v puščavi Mojave, ki se nahaja v bližini meje med Nevado ter Kalifornijo. Sestavljena je iz kar 356.000 solarnih plošč, z energijo, ki jo proizvede, pa oskrbuje več kot 140.000 gospodinjstev, pri maksimalnem delovanju je lahko ta številka še dvakrat višja! Elektrarno, oziroma bolje rečeno kar kompleks, so gradili več kot 4 leta, vse skupaj pa je seveda daljinsko vodeno. Naložba, ki nudi delo skoraj 3.000 ljudem, je stala več kot 1.6 milijarde evrov.
Plavajoča elektrarna – saj ni res pa je
Da, prav ste prebrali – plavajoča elektrarna. In dvakrat lahko ugibate, kje jo je mogoče najti. Na Kitajskem seveda. Kitajska velja za eno največjih proizvajalk sončne energije na svetu, zato podatek, da lahko tam najdemo nekatere največje elektrarne na svetu, ni presenečenje. Kot zanimivost – kljub temu na Kitajskem še vedno več kot 2/3 energije pridobijo iz premogovnikov. Če se vrnemo nazaj k plavajoči elektrarni – projekt postavitve je vodilo podjetje Sungrow, ki je na Kitajskem vodilno na tem področju. Elektrarna pravzaprav stoji na poplavljenem območju, na katerem je pred tem stal rudnik premoga. Globina »jezera«, na katerem elektrarna plava, je med 4 in 10 metri, njena nazivna moč pa je 40 MW.
Prednost plavajočih sončnih elektrarn, v primerjavi s klasičnimi je ta, da so primerne predvsem za tista območja, ki se spopadajo s problemom prenaseljenosti. Tako z njeno umestitvijo niso posegali v območje, ki bi bilo primerno za gradnjo stavb, obenem pa fotonapetostni moduli s svojim senčenjem zmanjšujejo segrevanje vode. Ta tako počasneje izhlapi, to pa je pomembno predvsem v sušnih obdobjih.
Sončna elektrarna v obliki pande
S Kitajske prihajajo tudi najbolj nenavadne oblike sončnih elektrarn. Pokrajino Datong recimo, krasita dve sončni elektrarni v obliki pande. Panda namreč pooseblja kitajski nacionalni zaklad. Elektrarni na 100 hektarih skupno proizvedeta 100 MW. Pričakuje se, da bosta obe elektrarni v 25 letih delovanja zagotovili več kot 3 milijarde kilovatnih ur zelene elektrike. To pomeni, da bodo prihranili 1.056 milijonov ton premoga, emisije CO2 pa zmanjšali za 2,74 milijona ton!
Med največjimi tudi v Indiji
Ko se pogovarjamo o največjih in najmočnejših sončnih elektrarnah, nikakor ne moremo mimo Indije. Kompleks je bil dokončan v letu 2016. Sestavlja ga neverjetnih 2,5 milijona fotovoltaičnih modulov, ki napajajo približno 150.000 gospodinjstev. Elektrarna, s katero se je skupna kapaciteta sončnih elektrarn v Indiji povzpela na 10 GW, proizvede približno 648 MW energije.
Savdska Arabija želi s sončno elektrarno energetske zmogljivosti potrojiti
Država, ki trenutno praktično vso svojo energijo pridobiva iz nafte in zemeljskega plina, se je v lanskem letu podala še na področje pridobivanja elektrike s soncem. Z japonskim telekomunikacijskim velikanom Softbank so podpisali memorandum o soglasju o razvoju sončne energije. Tako imajo do leta 2030 namen postaviti za kar 200 GW sončnih elektrarn! Prva faza bi naj bila končana do konca letošnjega leta, ko bodo postavili dve polji fotovoltaičnih celic s skupno močjo 7,2 GW. Investicija bo znašala približno 5 milijard evrov, po današnjih merilih pa bo to največja sončna elektrarna na svetu.
Sončne elektrarne na kolesarskih stezah
V Franciji je sončne celice mogoče najti tudi na kolesarskih stezah. Sprva test, je prinesel tako dobre rezultate, da so začeli razmišljati tudi o sončnih elektrarnah na obstoječi cestni infrastrukturi. Izračunali so, da bi s kilometrom solarne avtoceste lahko zagotovili javno cestno razsvetljavo za mesto s kar 5.000 prebivalci. Edina težava je strošek, saj je tehnologija še vedno nekoliko draga. Je pa dobra novica ta, da v tej smeri razmišljamo tudi pri nas. Julija 2012 so v občini Šempeter-Vrtojba na protihrupni ograji, ki meri 700 metrov, pritrdili 644 fotovoltaičnih plošč. Te na leto proizvedejo 187 megavatnih ur električne energije, kar zadostuje za 30 do 40 gospodinjstev. Smiselnost postavitve sončnih elektrarn na avtocesti in strehah avtocestnih baz preučujejo tudi pri nas, vendar so mnenja, da trenutna situacija na trgu ne opravičuje takšnega stroška, prav tako pa je vse skupaj potrebno gledati še z vidika varnosti.
Prihodnost sončnih elektrarn je zelo svetla. Predvideva se, da bo tovrsten način pridobivanja elektrike edini, ki v prihodnjih 3-5 letih ne bo potreboval podpore države. Čez nekaj časa, v niti ne tako daljni prihodnosti, bo v Sloveniji ceneje imeti svojo sončno elektrarno na strehi, kot električno energijo kupovati iz omrežja. Tudi sama investicija je vedno bolj dostopna, pričakujemo pa, da se bo v prihodnosti le-ta še dodatno znižala. K temu pa seveda pripomorejo tudi nepovratna finančna sredstva, ki so na voljo pri Eko Skladu. Več informacij lahko najdete tudi TUKAJ.