Preverili smo, kakšno je ozadje funkcionalnosti različnih načinov ogrevanja in kakšna je prihodnost ogrevanja z nižjimi emisijami in večjo ekološko učinkovitostjo. Trg toplotnih črpalk je eden najhitreje rastočih trgov v Evropi. Analiza leta 2014 prikazuje, da je takrat bilo prodanih kar 796.746 toplotnih črpalk. Toplotne črpalke namreč postajajo vse pomembnejši in glavni element energetske učinkovitosti stavb, čeprav številni zaradi kratkoročno ugodnejših finančnih učinkov še naprej uporabljajo ogrevalne tehnike na biomaso, kurilno olje in podobno. Emisije, ki jih ljudje proizvedemo, so previsoke, zato je treba nekaj spremeniti. In ena izmed pravih poti, ki vodijo do sprememb, je okolju prijaznejše ogrevanje s pomočjo toplotnih črpalk.
»Število sončnih kolektorjev in kotlov na lesno biomaso upada, nasprotno pa narašča število toplotnih črpalk za ogrevanje. Novih je približno tri tisoč na leto,« je na Mednarodni konferenci o toplotnih črpalkah ZEO 2016 dejal direktor Eko sklada Hinko Šolinc.
Peter Novak, strokovnjak za energetiko, je dejal: »Toplotne črpalke so na poti za razogljičenje stavb zaradi uporabe fosilnih goriv. Razogljičenje energetskega sistema brez uporabe toplotne črpalke je nezanesljivo. Tudi v EU so ugotovili, da je to tehnologija, ki se jo splača podpirati. Mednarodna agencija za energijo je ustanovila deset skupin, ki analizirajo, kako izboljšati uporabo toplotnih črpalk v stavbah. Uporabljati jih je mogoče v starih in novih, skoraj ničenergijskih stavbah.« Novak je prav tako govoril o tem, da je z metodo o ugotavljanju energetske učinkovitosti pri prenovi energetsko slabih stavb vgradnja toplotne črpalke z uporabo zelene elektrike najboljša rešitev.
Energetska sanacija stavb ima 15–17 let amortizacijske dobe, strošek zamenjave tehnologije pa znaša približno 30 % tega zneska in obdobja. Toplotna črpalka, ki je vgrajena v energetsko slabo zgradbo, se amortizira v približno 7 letih. Glede na ekološke regulative in zakonodajo je načrtovano, da do leta 2050 fosilnih goriv ne bo več, kar pomeni, da bomo do takrat vsi uporabljali obnovljive vire in ekološko prijazne ogrevalne tehnike, kot so toplotne črpalke. To je razlog, zakaj je treba začeti razmišljati o energetsko učinkoviti prenovi domov in ostalih zgradb, saj želimo emisije stavb popolnoma izničiti. Prav tako je večina slovenske elektrike brez emisij ogljikovega dioksida.
A vendar vprašanje o uporabi biomase ostaja odprto.
»Način uporabe biomase v Sloveniji je katastrofalen. Kupujejo se najcenejši kotli in najslabši materiali. Emisije so prekoračile vse meje. Slovenija bo imela v petih največjih mestih velike težave, zato jih mora sanirati. Biomasa ni za kurjenje, pač pa za soproizvodnjo električne energije in toplote,« pravi Novak, Šolinc pa dodaja, da je v Sloveniji 100–150 tisoč starih kotlov, ki so bili narejeni z namenom kurjenja na premog, v njih pa sedaj kurijo les ali smeti. Zato še enkrat dobro razmislimo o energetski sanaciji in varovanju okolja. Prav tako bomo dolgoročno zaradi boljše energetske učinkovitosti in kakovostnih izdelkov tudi prihranili. Kdo ve, koliko časa bodo eko subvencije tako visoke kot so sedaj.